Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!«

Mt 14,25-29

   V današnjem evangeliju je Jezus naročil učencem naj gredo v čoln in se odpeljejo na drugo stran jezera. On pa je med tem razpustil množico in si vzel nekaj časa za molitev. Pihal je nasprotni veter in valovi so čoln premetavali. Sredi noči se jim je Jezus približal po vodi in vsi so mislili, da je prikazen. Kaj se nam zgodi, ko smo na tleh, ko so naši projekti uničeni, ko smo razočarani? Nismo se sposobni soočiti z realnostjo. Slepi smo in se prepuščamo bujni domišljiji. Jezus jih je bodril: »Ne bojte se! Jaz sem!« Tudi nas nagovarja enako: »Ne boj s! Jaz sem vedno s teboj!« On pozna mojo stisko, hoče mi biti blizu, jaz pa ga ne vidim oziroma ga odklanjam.

   V življenju se pogosto znajdemo sredi razburkanega morja. Skrbi, negotovost, bolezni, odnosi ali preizkušnje nam zastirajo pogled in zdi se, da je Jezus daleč. Prav takrat pa prihaja k nam, čeprav ga pogosto ne prepoznamo. Strah nam zamegli srce. Ne obljublja mirnega morja, ampak svojo navzočnost sredi viharja. Peter je naredil korak vere. Dokler je gledal Jezusa, je hodil po vodi. Ko pa je pogled usmeril v valove, ga je začelo potapljati. Tudi mi pogosto tonemo, ko svojo pozornost usmerimo le v težave in pozabimo, da nas Gospod drži za roko. In ko mu zaupamo, odkrijemo, da je njegova roka vedno dovolj blizu, da nas dvigne.

   »O vsi, ki ste žejni, pridite k vodi, in vi, ki nimate denarja, pridite, kupíte in jejte! Pridite, kupíte brez denarja, brez plačila vzemite vino in mleko! Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?«

Iz 55,1-2

   Te besede niso namenjene le ljudem, ki so telesno žejni, ampak vsem, ki v srcu hrepenijo po miru, smislu, ljubezni in upanju. Vsak človek nosi v sebi žejo, ki je ne morejo potešiti materialne stvari, uspeh ali priznanje. Bog nas vabi, naj pridemo k njemu brez strahu in brez pogojev. Ne zahteva, da si njegovo ljubezen zaslužimo ali jo kupimo. Njegovi darovi so zastonj: milost, odpuščanje, nova moč in življenje. Vabi nas, naj se ne izčrpavamo v iskanju tega, kar nas na koncu pusti prazne, ampak naj sprejmemo to, kar resnično hrani dušo.

   Kolikokrat tudi sami »trošimo« svoj čas, energijo in srce za stvari, ki prinesejo le kratkotrajno zadovoljstvo. Božja beseda pa nas nežno sprašuje: Zakaj iščeš srečo tam, kjer je ne moreš najti? Resnična polnost prihaja iz odnosa z Bogom, ki nas pozna, ljubi in nikoli ne razočara. Naj bo današnji dan priložnost, da se ustavimo ob izviru žive vode. Bog nas čaka z odprtimi rokami. Pri njem ni treba ničesar dokazovati. Dovolj je, da pridemo z odprtim srcem. Tam bomo našli kruh, ki nasiti, vodo, ki odžeja, in mir, ki ga svet ne more dati.