Papež Frančišek je razglasil leto Božjega usmiljenja. Želi, da začutimo, kako nas ima Bog rad, kako nas je vedno pripravljen sprejeti v svoj topli objem. Želi, da se odpremo njegovi usmiljeni ljubezni, da poglobimo način našega življenja po veri.

   K temu nas vabijo in spodbujajo različna srečanja in dogodki v naši župniji. In eno teh je bilo naše romanje - kratko - pa vendar zelo lepo.

   V soboto, 14. maja, smo se v naši župnijski cerkvi sv. Magdalene, kjer smo, ob kratkem uvodu p. župnika, Božji besedi in pesmi, prejeli blagoslov. In naše romanje se je začelo. Najprej do stolnice, kjer nas je pozdravil g. župnik Marko Veršič in nas ob molitvi pospremil skozi svetoletna vrata. Pred Najsvetejšim smo imeli molitveno uro k Božjemu usmiljenju ob besedah iz dnevnika sv. Favstine Kowalske. Romanje smo nadaljevali k Materi usmiljenja. Tam smo zmolili častitljivi del rožnega venca - uvod v vsako skrivnost je imel pater župnik Ivan Hočevar. Romanje smo zaključili s sv. mašo v naši župniji.

    Dragi bratje in sestre. Moram z vami podeliti eno lepo doživetje. Namreč ta vikend (11.-13. marec) sem preživel z eno zelo lepo skupino. Skupaj s člani ŽPS-ja, župnijskimi sodelavci in našim župnikom sem se podal v Kančevce iskat duhovna semena in pater Vili (p. Viljem Lovše) jih je imel polno. S temi veselimi ljudmi sem šel iskat nekaj, kar bi v meni obrodilo sadove, in da bi osebno srečal Boga. Ampak norec jaz, v kakšni zmoti sem bil.

    Že ob prvem nagovoru voditelja sem spoznal, da so duhovna semena že v nas, tako tudi v meni, le da jih je potrebno prebuditi. Kako? S tem, da začutim, kako dragocena so in jih s spoštovanjem, veseljem in predvsem z hvaležnostjo sprejmem. V tem duhu sem skupaj z magdalenskimi brati in sestrami spoznaval obličje Usmiljenja, ki poživlja mene, tebe in vso Cerkev, kot pravi papež.

    V torek, 15. marca, je našo župnijo obiskal nadškof msgr. Alojzij Cvikl, da se sreča z duhovniki, sodelavci in drugimi župljani. Tako se je poleg pogovora z duhovniki, pregledu pisarne … srečal tudi z raznimi skupinami: kateheti, karitativnimi delavci, gospodarskim svetom, ključarji, tajništvom ŽPS, ŽPS, sobrati jezuiti, birmanci ...

    Ob 18.30 je vodil sveto mašo ob somaševanju duhovnikov. Tako smo imeli sodelavci priložnost, da smo se z njim pogovorili in povedali, kako vidimo življenje župnije in kje je naše mesto v življenju župnije. Tako se je klepet z ŽPS, ki je bil na vrsti po maši, zavlekel v pozne večerne ure.

    V nedeljo, 30. septembra, je naša župnija sprejela novega župnika p. Ivana Hočevarja. P. Ivan je povedal, da je že 19 let v Mariboru in ima rad našo župnijo, naše mesto, Pohorje in Dravo. Poleg kaplanovanja je bil tudi duhovni voditelj mariborskih bogoslovcev in nazadnje študentski duhovnik in vodja ŠC Sinaj, ki je zadnji dve leti domoval v naši župniji. Pri obeh mašah smo mu zaželeli dobrodošlico in mu obljubili dejavno sodelovanje, z željo, da nas vodi kot dober dušni pastir po poti, ki vodi k istemu cilju, zveličanju duš. Obred umestitve je potekal pri maši ob 10. uri. Vodil ga je dekan g. Marko Veršič. Pri nagovoru je dejal, da je služba pastirja, duhovnika velika, pomembna, nenadomestljiva. Vendarle ni samo služba, poslanstvo, ampak je tudi služenje, vodenje k njemu, katerega besede imajo moč, da rešijo naše duše. Danes župnija sprejema novega župnika, kot poslanca našega nadškofa, v imenu katerega bo v tej župniji skrbel ne le za zidove, ampak za občestvo kot služabnik besede našega Boga, ki odrešuje. Zato je sprejel evangeljsko knjigo kot znamenje, da naj najprej išče pravi izvir, kot znamenje, da mora služiti Gospodu, da ga bodo lahko ljudje spoznali in se po tej besedi zveličali. Tako mi, ki smo tukaj, kot tudi tisti, ki so v stanovanjih okoli, ki so še morda bolj žejni in izmučeni, kakor mi, ki smo tu. Ta beseda prihaja za vse. Drugo znamenje so ključi tabernaklja, tega doma, kjer Bog deli usmiljenje in milosti. Da vsakdo občuti, da nas ima On neskončno rad.