Tudi letos smo se družili otroci in mladi na oratorijskih dnevih od 18. - 23. 8. Vsak dan se nas je zbralo 45 in več. Letos smo spoznali življenje sv. Ignacija Lojolskega - ustanovitelja Družbe Jezusove. Vodilo nas je njegovo geslo: "Vse v večjo Božjo čast in slavo." Utrjevali smo vrednote: veseliti se v Gospodu - veselje; ne bojte se - pogum; da bi spregledal - sprememba; vrnil se bom k Očetu - novo življenje; vi ste moji prijatelji - prijateljstvo.

Pater Jože je ustvaril nekaj hišic (naselje Lojola), v katerih so otroci lahko prespali, kar je bilo prav posebno doživetje.

   Sobota je bila dan za izlet. Odšli smo v Gamlitz v Avstriji. Najbolj pogumni so se tudi kopali, ostali pa smo se preizkušali v različnih motoričnih spretnostih. Ob tej priložnosti - hvala vsem staršem, ki ste se odzvali vabilu in šli z nami.

   V nedeljo, 23. 8. smo zaključili oratorijske dneve pri sv. maši in se hkrati poslovili od našega župnika p.Jožeta Poljanška.

NASMEH ZA SREČO VSEH

    Šest čudovitih, veselih, sproščenih in ustvarjalnih dni; od 20. do 25. avgusta 2013. In to s Kekcem!     Saj vsi poznamo tega nagajivega, bistrega, poštenega fantiča, ki se nikoli ne ustraši, ki želi vsem pomagati – pa čeprav pade tudi v težave – iz katerih pa vselej pride kot zmagovalec. Kako? Z upoštevanjem vrednot: zavest odgovornosti za storjeno dejanje rodi konkretna dejanja v prizadevanju za pravico, resnico, kar nas napravlja odprtega za bližnjega, seveda, če imamo dovolj poguma, in to v nas spodbuja delo za mir, kar nas vodi v odpuščanje in novo kvaliteto življenja.     Vsemu temu smo se želeli na oratoriju vsaj približati tudi mi. Vsak dan znova. Že zjutraj ob dviganju zastave, petjem himne, molitvijo in katehezo. Sledile so delavnice – saj ste verjetno opazili na nas Kekčeve kape in telovnike. Izdelovali smo tudi različne figurice – like iz zgodbe, saj so nas igralci vsak dan presenetili z novim odlomkom. Seveda smo svoja opažanja, doživetja in vtise napisali ali narisali. Vse pa se je prepletalo s petjem in različnimi igrami. In še posebno doživetje: izlet v Gamlitz, velik motorični park v Avstriji, kjer je lahko vsak našel kaj zase - od kopanja v ribniku do uporabe različnih naprav za pridobivanje in razvijanje spretnosti – pa tudi poguma. In – če se nas je v župnišču zbiralo po štirideset, se nas je v ta nadvse zanimiv park odpeljalo petdeset.   

UTRINEK IZ ORATORIJA 2014

   Oratorij pri Sv. Ignaciju na Pohorju? Zakaj pa ne? Župnišče in okolica pri sv. Magdaleni je eno samo gradbišče, mi pa potrebujemo prostor, veliko prostora.

   In tako smo se v torek, 19. 8. 2014, odpeljali z avtomobili k Sv. Ignaciju, kjer nas je zgodba "LUČ Z GORA" uvajala v vsakodnevne aktivnosti. Že ob prihodu smo se razdelili v štiri skupine, si izbrali imena zanje (dišeče dihurke; 6 pikic; 5 s Pohorja; Planina), se odpravili v sobe in se namestili.

Dan smo pričeli z jutranjo rekreacijo, molitvijo, zajtrkom, odigrano zgodbico in katehezo. Pred kosilom so se otroci lahko še razgibali in sprostili ob igrah zunaj ali v skupinski sobi. Prav tako je bilo še nekaj časa za igro po kosilu. Potem pa delavnice, kjer so nastajale kape, križi, rože, dnevniki. Seveda nismo opustili sprehodov, kjer smo srečali tudi kakšno domačo žival (koze, kužke, krave, ...). Dan smo zaključili s sveto mašo, večerjo, družabnimi igrami.

   In še - kar je najbolj pomembno - to je sodelovanje otrok pri odigranem odlomku zgodbe, pripravi obrokov, pomivanju, brisanju in pospravljanju posode. Res odlična zamisel: skupine, dnevni red, zadolžitve za vsak dan. Tudi zaradi tega je vseh 28 otrok - od predšolskih do devetega razreda - preživelo štiri zelo lepe dneve ob pomoči štirih animatorjev in dveh mamic, ki sta pri vsem pridno pomagali.

   Posebna zahvala pa velja p. Jožetu, glavnemu organizatorju in pobudniku za oratorij na Pohorju.

                                                          Majda Rebernik 

    Hvaležna Bogu za našega p. Jožeta, ki se je tudi letos zelo potrudil, žrtvoval veliko časa in z optimizmom in dobro voljo organiziral oratorij, pritegnil sodelavce: animatorje, igralce, pomočnice pri molitvi, katehezi, delavnicah in v kuhinji.

    Tako se je od 40 do 45 otrok – od predšolskih do srednješolcev - počutilo dobro in se povezalo med seboj. Vesela, da sem bila del tega dogajanja, želim podeliti z vami nekaj drobnih utrinkov:

-      Vreme vroče, mi pa dobre volje, razigrani, poslušni.

-      Nikoli lačni, nikoli žejni – hvala kuharicama, hvala za goro palačink atiju Robiju, odlične pizze, peciva …

-      Prva posebnost: dve nočitvi v šotorih ob župnišču – zjutraj pa zajtrk kot v hotelu – samopostrežni.

-      Druga posebnost: otroci pomagajo – pripravijo mize, prinašajo, odnašajo posodo, pomivajo, brišejo, pospravljajo …

-      Predšolske iskrice: kam gremo? Na laboratorij, tja, kjer je babičina maša; ob simbolu kruha: jedla sem Jezusov kruh …

-      Standardno: kopanje v termah Ptuj; posebnost: vožnja po mestu s turističnim vlakcem.

    Upam, da nas je vse Marija Dominika Mazzarello – ob njej smo se zgledovali - s svojo preprostostjo, pripravljenostjo pomagati in poslanstvom nagovorila, da se ne bomo pregovarjali in bomo vsako dolžnost opravili z veseljem. »Grem jaz« je pravi odgovor, ko kliče dolžnost, ko kličejo otroci, ko vabi Bog.

                                                                                                                                             Majda Rebernik