V nedeljo, 13. oktobra 2013 smo poromali v Šmihel na Avstrijskem koroškem. Zbrali smo se zjutraj na avtobusni postaji, ko je pripeljal avtobus, smo se posedli in se odpeljali proti Avstriji in Šmihelu. Romali smo skupaj s Stolno skupino Vera in Luč. Na avtobusu smo molili in veliko peli. Tja nas je povabil duhovnik P. Franček Kramberger, ki je že 16 let tam duhovnik. Prej je bil duhovnik pri sv. Magdaleni v Mariboru. Nekaj let je bil duhovnik naše skupine Vera in Luč pri sv. Magdaleni. Z nami je romal tudi P. France Zupančič. Vsi smo bili zelo veseli, da si je vzel čas in šel z nami. Ko smo prispeli tja, nas je Franček najprej pozdravil. Ko nas je videl, je bil zelo ganjen. Potem smo šli k sv. maši. Cerkev je zelo lepa. Maša je bila lepa in doživeta. Bila je v slovenskem in nemškem jeziku. P. Franček je imel zelo lepo pridigo. Zelo lepo je povedal o lučki. Po maši nam je povedal nekaj o zgodovini Šmihela in cerkve. Nato smo se odpeljali v vas Globasnica, kjer smo imeli kosilo, ki je bilo zelo dobro in okusno. Po kosilu smo si ogledali okolico, ki je zelo lepa. V lepi cerkvici smo še zapeli litanije Matere božje. Nato smo si ogledali še zanimiv muzej z raznimi mozaiki in pokopališče, kjer smo videli okostnjake. Bilo je zelo zanimivo. Videli smo tudi lep pravljični grad. Jaz sem potrkala na vrata in upala, da mi bo odprl lep princ, pa mi ni nihče odprl. Ko smo se peljali nazaj v Šmihel, nam je P. Franček pokazal še veliko zanimivega. Potem smo se počasi poslovili od p. Frančka in se odpeljali proti Mariboru. Hvala vsem, ki so mi pomagali. Posebna zahvala gre g. Pavlu Križovniku, ki je organiziral in vodil to lepo romanje. Jaz sem se na romanju zelo umirila in duhovno okrepila in si nabrala novih moči za nadaljnje življenje.

   Želim si še veliko takih romanj.

                                                       Natalija Polajžer

Ob 20. letnici delovanja ste lahko prebrali, kaj se je, se in kaj se bo dogajalo Župnijski karitas sveta Magdalena. Rada bi vam predstavila dva projekta, ki se odvijata na ravni župnijske Karitas in Nadškofijske Karitas.

Program Botrstvo - pomoč otrokom je eden izmed krovnih programov Nadškofijske karitas Maribor, ki deluje že od leta 1993. Prioriteto imajo otroci, ki izhajajo iz družin z več otroki, otroci z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, s kroničnimi obolenji in otroci z enim oziroma brez staršev. S pomočjo tega programa lajšamo tako trenutne, kot tudi trajne stiske otrok ter na ta način omogočamo otrokom minimalne pogoje za preživetje.

Za to, da pomagamo kateremu izmed teh otrok, ni pomembna starost, ne spol, ne versko prepričanje in niti status. Vsak je lahko nekomu boter. Majhna pozornost vrne otroku veselje na obraz in v oči. Ve, da nekdo misli na njega, da nekomu ni vseeno zanj. Takšna zavest pri otrocih pomaga tudi staršem teh otrok. Ti in takšni so zadovoljni že ob majhni pomoči, ki jim jo namenjate vi, ki ste botri tem otrokom. Otroci so na svetu zato, da se jih razvaja z veliko ljubezni in pozornostjo ter količino časa, ki jim ga namenimo. Vendar otroci potrebujejo včasih tudi tiste majhne stvari, ki jim otroštvo dela lepo in srečnejše. Zares hvaležni nam bodo, če jim bomo lahko privoščili topel obrok, igračo, oblekico ali obutev, ki si jo želijo.

Redni botri prispevajo mesečno 20 EUR za enega otroka, mnogi pa se odločijo tudi za višji znesek. Skupnim botrom pa je višina in pogostost prispevkov prepuščena njihovi presoji in zmožnostim. Z zbranimi sredstvi omogočamo otrokom plačevanje kosil, nakup obutve in obleke, šolskih zvezkov in drugih šolskih potrebščin ter nasploh omogočamo lažje šolanje otrok.

V letu 2010 smo skozi celo leto zbrali in razdelili 30.512,90 € pomoči. S plačevanjem šolske prehrane, šolskih potrebščin, delovnih zvezkov in drugih šolskih in obšolskih dejavnosti pa smo skupaj redno pomagali kar 178 otrokom. Program je ob tem tudi sofinanciran s strani Mestne občine Maribor ter Fundacije invalidsko humanitarnih organizacij RS.

Dar sveče in cveta je geslo vsakoletne akcije, ki poteka na Nadškofijski karitas Maribor ob prazniku Vseh svetih. V ta namen so tudi pripravili svečke z našim logotipom in tako s pomočjo Župnijskih karitas, ki so sodelovale v akciji in jih naročile, pokazali sočutje do vseh ubogih v času praznika Vseh svetih. Tako smo se tudi mi letos odzvali tej akciji in smo zadnji teden v oktobru prodajali sveče. Zbrana vsota gre za ljudi v stiski. Iskrena hvala za vaš nakup sveč in Bog povrni. V letu 2010 smo skupaj z ŽK in ŽU v akciji zbrali 6.073,74 €.

Vir: brošura Botrstvo in www.karitasmb.si

   Bila je nedelja (12.5.13), sonce se je sramežljivo in negotovo skrivalo za temnimi oblaki. Kakor da bi vedelo, da je to pomemben dan za nas in naše Lučke. Po treh letih nama je s Kristino potekel mandat in bilo je potrebno izvesti volitve. V ta namen sta nas obiskala Barbara in Matej, koordinatorja regije Maribor-vzhod, in prevzela uradni del, ki pa je bil seveda ˝Lučkarsko uraden˝. Najprej sva povedala svoje izkušnje in poglede za naprej ter ponudila svoje ˝služenje˝ še za naslednji mandat, nato pa sta Barbara in Matej dala besedo tudi vsem ostalim. Pogovor je bil zelo iskren, prijeten in bilo je čutiti moč Božje ljubezni. Ker ni bilo na voljo nobenega drugega kandidata, so najin mandat vsi z veseljem potrdili. Sledila je sveta maša, kjer sva prejela od patra Franceta tudi Božji blagoslov. Vsi smo bili veseli, tudi nebo se je zjasnilo in posijalo je sonce. V tretjem delu smo dogodek proslavili še s klepetom ob pecivu, kavi in pijači. Hvala vsem in vsakemu posebej za naklonjenost, zaupanje in pripravljeno pomoč. Animacijski skupini in patru Francetu Zupančiču, našemu duhovnemu očetu, brez katerega bi težko zmogli izpeljati naša srečanja.

Piše: Maja Ogrinc

Kako se je vse začelo?

Karitas je prisotna v naši župniji več kot 20 let. Svoje prostor je dobila v župnišču malo naprej od pisarne. Nastala je na temeljih takratne tako imenovane Diakonije, ki je pomagala revnim in ljudem, ki so se znašli v kakršni koli stiski. Pripravljali so različne pakete in delili oblačila. Ker je bila Diakonija pri nas zelo aktivna, je Karitas lahko takoj zaživela v takšnem načinu delovanja kot deluje danes. V začetku delovanja je Karitas dajala prednost beguncem, ki so se – zaradi vojne na Balkanu - zatekli po pomoč v Slovenijo. Seveda pa nikoli niso pozabili na ljudi, ki so prišli v Karitas po pomoč. Tako so se pripravljali paketi s hrano in zbirala oblačila. To se še zmeraj počne, vendar ne na župnijski, ampak na dekanijski in nadškofijski ravni. Zbirajo se razna oblačila, igrače in še marsikaj drugega za ljudi v pobratenem mestu Aleksinac v Srbiji.

In kaj se počne sedaj?

Župnijske Karitas - tudi naša ni izjema - so se predvsem usmerile na razdeljevanje hrane. Tako dvakrat ali trikrat na leto dobimo hrano, ki jo donira Evropska Unija. To so predvsem živila: mleko, moka, sladkor, riž in testenine. Zadnji petek v avgustu po že ustaljeni navadi delimo zvezke in druge šolske potrebščine za osnovnošolce in srednješolce. Vključeni smo tudi v projekt boterstva za otroke. Tradicionalno je tudi srečanje starejših in onemoglih na belo nedeljo.

V času recesije in vse večje brezposelnosti se je število ljudi, ki prihajajo v Karitas po pomoč podvojilo; danes se številka giblje okrog 70 družin. Najprej je bila Karitas odprta vsak prvi petek v mesecu, sedaj je zaradi nastalih razmer odprta prvi, drugi in tretji petek v mesecu. Zadnji petek si sodelavci vzamejo zase: za druženje, urejanje evidence in pospravljanje prostorov. Ti sodelavci so: ga. Jožica – »šefica«, Marija, Janko, Anica, Boštjan, Jože in Maja. Lani smo skozi poletne mesece obnavljali naš prostor, ki je bil že res potreben korenite spremembe in prenove. Na to nas je že dvakrat opozorila tudi komisija z Ministerstva za kmetijstvo, ki ima pod svojim okriljem dobavo in razdeljevanje evropske hrane, ter hodi zato preverjat ustreznost prostorov in evidenco razdeljevanja hrane. Sedaj se nahajamo v prenovljenih prostorih in delo poteka po »ustaljenih voznih tirih«.

Kako naprej?

Prioriteta ostaja razdeljevanje EU hrane, saj je zaradi krize vse več ljudi, ki se zatekajo k nam po pomoč, ter pomagat vsakomur, kateri nas prosi za pomoč.