Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.

Mt 5,2-9

   »Blagor vam!« je pomenljiv stavek, s katerim je Jezus nagovoril množico na gori. Nato jim je razložil, koga je imel v mislih. Njegove besede so bile namenjene ubogim, žalostnim, krotkim, pozabljenim v družbi, usmiljenim, tistim, ki se trudijo, da bi bili drugim za vzor s svojo poštenostjo, prizadevanjem za mir in sprejemanjem vsakega človeka. Blagrovani so vsi tisti, ki so sprejeli svoje življenje kot nalogo, kot poslanstvo, ki je vedno zelo osebna zadeva, vezana na posameznikove darove in sposobnosti. Jezus je imel v mislih vsakega izmed nas, kajti iz njegovega načrta ni nihče izvzet. Vsi smo znotraj odrešenjskega načrta, vsi smo del mozaika, ki mu pravimo Božje kraljestvo. Če bo en delček manjkal, to kraljestvo ne bo popolno.

   »Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko!« je zadnji stavek Jezusovega govora na gori. Veselje je zunanje znamenje odrešenosti in pravega miru. Marsikdo ima določene telesne, duševne ali kakšne druge pomanjkljivosti, a to ni razlog, da bi bil zavržen od Boga. Ravno nasprotno, Jezus ima najrajši tiste, ki jih svet zavrača. Jezusovi blagri so izziv za krščanstvo tretjega tisočletja. Naj nam Gospod pomaga, da bomo spoštljivi, prizanesljivi in dobrohotni do vsakega človeka.   (jč)

   Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrníte se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom.

Mt 4,17.23

   V Matejevem evangeliju beremo o tem, kako je Jezus začel svoje javno delovanje. Vabil je ljudi k spreobrnjenju in poklical prve apostole, ki so vse pustili in šli za njim. Ni izpostavil samega sebe, ni se trudil, da bi ustvaril kariero, ampak je izpostavil Božje kraljestvo, v katerega smo vsi povabljeni. Za vstop v to kraljestvo pa je potrebno spreobrnjenje oziroma življenje v skladu z darovi in milostmi, ki jih vsak dan prejemamo. Zato je naša naloga, da vsak dan odkrivamo Božjo voljo in se po svojih močeh potrudimo, da jo izpolnimo. Smisel našega življenja ni v tem, da živimo od danes do jutri, temveč da smo kot kristjani znamenje za tiste, ki ne verujejo, dvomijo in ne vedo, kje lahko najdejo Boga. Odkriti ga moramo v našem življenju, to je, v naši dobroti, spoštovanju in nesebični ljubezni.

   Danes je tudi nedelja Svetega pisma. Sveto pismo je za nas kristjane pismo Boga človeku. V njem nas Bog nagovarja, nam razodeva, kdo je, in nas vabi v odnos z njim. Čeprav so besedila zapisali ljudje v različnih časih in okoliščinah, verujemo, da jih je navdihnil Sveti Duh, zato v njih prepoznavamo Božjo besedo. V Svetem pismu Bog govori na človeški način, skozi zgodbe, preroške besede, zapovedi, molitve in Jezusovo življenje. Posebno mesto ima Nova zaveza, kjer Bog spregovori po Jezusu Kristusu, ki je Božji Sin in najpopolnejše razodetje Boga. Kot pismo Boga Sveto pismo ni namenjeno le branju, ampak poslušanju in odgovoru. Kristjan ga bere z odprtim srcem, v molitvi in razmisleku, ter se skuša po njem ravnati v vsakdanjem življenju. Tako Sveto pismo postaja živ dialog med Bogom in človekom, ki se nadaljuje v vsaki generaciji.  (jč)