Da bi lahko razumeli stisko ljudi, ki se zatekajo v župnijsko Karitas, jim moramo prisluhniti in na široko odpreti vrata. Ker je ljudi, ki potrebujejo pomoč vedno več, je župnijska Karitas v sodelovanju s pevskim zborom Luč organizirala dobrodelni koncert. Tako je bilo v petek, 24. 3. 2017, po večerni maši, pod vodstvom zborovodje Aleksandra Čonča in pianistke Dore Mališ, moč slišati prepevanje srednjeveške cerkvene glasbe. Na koncertu se je prebirala tudi poezija p. Pavla Berdena; domači župnik pa je blagoslovil pevke in pevce novegapevskega zbora.
VERJAMEM VATE – ZAUPAM SEBI – LJUBIM DOBROTO V TEBI IN SEBI
Pred nami je teden Karitas, romanje sodelavcev Karitas na Ponikvo, 23. dobrodelni koncert »Klic dobrote« v Celju, nedelja Karitas in seveda številne dobrodelne prireditve. Zopet bo spregovorila dobrota, ki ji bomo v tednu Karitas nadeli nov sijaj. V letu vere je ta dobrota na poseben način priložnost za vsakega kristjana; nagovarja nas, plemeniti nas, poživlja nas. Navajeni smo, da dobroto – svoj čas, svoje znanje, svojo plemenitost – preko različnih darov delimo drugim, ki so v materialni, čustveni ali duhovni stiski. Razmišljam, da bi v letošnjem tednu Karitas tej dobroti za druge v stiski zavestno pridružili še svoj obraz dobrote, ki je tudi dostikrat ubog, načet, utrujen, pregorel … Ne gre za to, da bi dobroti za druge nekaj vzeli, ampak da bi v letu vere svojo dobroto še bolj oplemenitili, ovrednotili, zares izžarevali preko nje Jezusov obraz.
Prepričan sem, da naše dobrohotno in dobrodelno srce zelo čuti in bije za sočloveka v stiski, ki pride k nam ali ga celo znamo poiskati … pa vendar se zgodi, da kakšnega lenuha, pijanca, grobijana, Roma postavimo v drugo ali tretjo vrsto ali ga bolj na hitro odpravimo, ker nam je predobro znana njegova zlagana zgodba. Tudi meni se dogaja tako, verjetno tudi vam, dragi sodelavci Karitas! Pa ne gre za to, da bi v prihodnje zganjali nasilje nad seboj in hlinili dobroto. Že to bo veliko, če si priznamo, da nam gredo nekateri prosilci preprosto na živce – morda bi jih zato raje prepustili v obravnavo drugim sodelavcem in se tako izognili dvoboju z njimi ali svoji stiski.
TEDEN KARITAS 26.10 – 2. 11. 2012
V motu letošnjega tedna Karitas »Veselje v sožitju« sta vsebovani dve besedi: SOŽITJE, ki pomeni skupno življenje ali bolje soživljenje, v katerem so prisotni skladni medsebojni odnosi in resnično prizadevanje za skupno dobro, ter VESELJE, ki ga kot radost, navdušenje, dobro razpoloženje in počutje iščemo vsi.
Blažena mati Tereza iz Kalkute pravi, da je osamljenost najhujša bolezen. Od tega v resnici lahko umreš. »Za to bolezen ne bo nikoli drugega zdravila, kot so voljne roke, ki pomagajo, in ljubeče srce, ki izžareva toplino. Včasih je veliko lažje ljubiti ljudi, ki so daleč stran, kot pa tiste, ki so v naši bližini. Lažje je dati skodelico riža, da potešimo lakoto, kot potešiti osamljenost in bolečino nekoga, ki ga ne ljubimo v lastnem domu,« še pravi bl. mati Tereza.
Graditelja prave in trajne sreče sta le radost (so)bivanja ter veselje. Najhujše zlo v graditvi veselega sožitje je koristoljubje. Sožitje je več kot samo sobivanje, pomeni (za)živeti skupaj, (za)uživati skupaj, dajati življenje. Sožitje presega solidarnost in je ljubezen v resnici.
(vir Žarek dobrote)
Nedelja Karitas : 2 . december 2012
Romanje sodelavcev Karitas na Ponikvo: 1. december 2012
Klic dobrote (koncert): 1. december 2012