Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta
Drugega dne je Janez Krstnik videl Jezusa, ko je prihajal k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj; zakaj bil je prej ko jaz. In jaz ga nisem poznal, ali da se razodene Izraelu, zato sem jaz prišel in krščujem z vodo.«
In Janez je pričeval: »Videl sem Duha, ki je prihajal kakor golob z neba in ostal na njem. In jaz ga nisem poznal; ali ta, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati na njem, ta je, kateri krščuje s Svetim Duhom.‹ In jaz sem videl in sem priča, da je ta Božji Sin.«
Jn 1,29-34
ON NAS ČAKA
Kdaj si pripravljen za samostojno delo, za katerim boš stal in ga branil s svojim življenjem? Ko prideš domov z diplomo v žepu, ko dobiš sanjsko službo, ko se odlepiš od svojih staršev in svobodno zadihaš? To so sicer pomembni mejniki v odraščanju, a ne povedo nič o tem, ali imaš svoj življenjski načrt in kako si se nanj pripravil? Ko je Jezus prišel k Janezu Krstniku, da bi se dal krstiti, je imel za seboj štirideset dni puščave oziroma odločanja o tem, kako bo stopil pred ljudi in jih skušal prepričati, da je on odrešenik, na katerega so čakali. Ne bo jih prepričal z besedami, ampak predvsem s svojim življenjem in s čudeži, ki bodo jasen dokaz, da je nekaj več od običajnega smrtnika. In mi, kako bomo prepričali tiste, ki sprašujejo za razloge našega verovanja? Z doslednim življenjem, z iskreno ljubeznijo, z odpuščanjem in pozabljanjem krivic, ki so se nam zgodile. Ko si pripravljen spregledati človeške napake in drugemu dati novo priložnost, se izkažeš kot oseba, ki je ustvarjena po Božji podobi in sličnosti.
V stari zavezi je bil Izrael izbran, da bo luč narodom in odrešenje do konca zemlje. Z nastopom Jezusa Kristusa pa se je Božje zaupanje razširilo na ves človeški rod. Vsi smo Božji otroci in dediči kraljestva, v katerem je dovolj prostora za vsakega človeka. Bog nam zaupa, zato se izkažimo vredni njegove ljubezni. Janez Krstnik je bil Božji poslanec. Svoj poklic je sprejel kot Božje zaupanje in zavezo, od katere ne sme odstopiti. Ker je bil odprt za Boga, je Jezusa, ki je prišel k njemu, takoj prepoznal kot odrešenika, ki so ga vsi pričakovali. Kdaj nas mimoidoči prepoznajo kot kristjane? Samo takrat, ko naša dejanja odsevajo čisto ljubezen. Kdor ljubi, se ne umakne, ampak vztraja tudi v neugodnih okoliščinah.
Ljudje bi velikokrat odpustili drugim, če bi dobro poznali človekovo srce in njegove motive. Božje oko vidi v globino duše in pozna vse stvari. Zato je Bog bolj usmiljen in odpušča, čeprav se nam zdi nerazumljivo. Sredi človeške temine, krivde in brezizhodnosti stoji skrivnost križa, kjer visi Jezus, obsojen kot razbojnik in odpušča. Za nas je pretrpel tudi tisto, česar sami nismo mogli več nositi, pa smo izročili v njegove vsemogočne roke. On nas rešuje v vsakem trenutku našega življenja, pa naj bomo v še tako brezizhodnem položaju. Ali smo sposobni prepoznati njegovo čudovito roko v našem življenju? Žal mnogokrat ne, saj preslišimo klic Janeza Krstnika, ki kaže nanj in nam odkriva, da je on odrešenik. Pogosto iščemo druge odrešenike, ki nam ponujajo lažno srečo, ki sicer traja nekaj časa, a ni trajna. Iščemo zdravje, ne zatečemo pa se k Zdravniku, ki ozdravi dušo in včasih tudi telo. Brez zaupanja v Božjo moč in pomoč ni pravega napredka. Zato sledimo Jezusu in se odprimo moči njegove milosti in rešeni bomo.
Jože Č.